Zgodovina slovenskih kopališč

Na Slovenskem so že stoletja poznane lokacije toplic predvsem na dolenjskem in štajerskem območju Slovenije. Tu so pogosti termalni vrelci, zato so se na teh območjih že v rimskih časih oblikovala javna kopališča. V času rimljanov so bila kopališča na voljo le premožnejši populaciji. Javna kopališča so bila zelo priljubljena, saj so Rimljani dajali velik poudarek na higieno. Bazen so obiskovali vsaj enkrat dnevno. Imeli so ločene ure obiska za ženske in moške, vendar pa so imeli moški precej več časa za kopanje. Kopališča so bila običajno razkošno preskrbljena tudi z drugimi storitvami. Starodavna kopališča niso bila le prostor za umivanje in kopanje. Sedaj si lahko bazen vgradite tudi doma in sicer s pomočjo profesionalcov, ki jih najdete na strani http://bazeni.com/.

V neposredni bližini so običajno imeli tudi savne, telovadnice, knjižnice, trgovine in celo frizerske salone, kar pa se pretirano ne razlikuje od današnjih toplic ali manjših kopališč. Kar se tiče ogrevanja teh prostorov so bili Rimljani precej napredni, saj so že poznali talno in celo stensko ogrevanje. S širjenjem toplote po tleh in stenah so ogrevali vodo in prostor kopališča. Rimske toplice so se kasneje razvile v večja turistična središča, kjer Slovenci radi preživljajo poletne in tudi zimske počitnice. Prvi sodobni javni bazen v Sloveniji je bil zgrajen leta 1929 v sklopu kopališča Ilirija. To je bilo eno izmed najsodobnejših in največjih kopališč v Evropi. Prvi bazen, ki je bil javno dostopen je bil veliki olimpijski bazen. Namenjen ni bil le javnosti ampak tudi športnikom, ki so tu dolga leta trenirali. Kasneje so poleg olimpijskega bazena zgradili tudi zimski bazen, ki je v dolžino meril dobrih 14 metrov. Še več o bazenih in njihovih začetkih lahko preberete tukaj.