Posteljnina: enkrat dva ali dvakrat ena?

Vse življenje sem imela svoj lastni »kovter« oziroma odejo. In zdaj, ko sva s fantom začela razmišljati o tem, da bi se preselila skupaj, kaže, da temu ne bo več tako. Moj fant je, kar se spanja tiče, uživač, zato si je še kot samski za svoje stanovanje kupil veliko zakonsko posteljo, zraven pa seveda dvojno odejo, ki jo vedno krasi satenasta posteljnina.

Odkar sva skupaj, si torej deliva ta veliki kovter, vendar mi kljub temu, da se rada stiskam v partnerjevem objemu, ni vedno povsem prav, da ne morem spati tudi povsem zase – udobno, v svojem položaju in brez dotikanja. No, lahko bi, a takrat pač ostanem odkrita, saj dvojna odeja ni tako velika, kot se zdi na prvi pogled.

Fantu sem tako že imenila, da bi bila zdaj, ko bova živela skupaj, morda potrebna nova posteljnina in dve novi, enojni odeji, a me je zgolj čudno gledal – le zakaj bi hotela dva kovtra za enega, ko pa že imava enega za dva? No, težko mi je razložiti, da rada spim tudi v miru in daleč proč od njega, saj bi lahko s tem prizadela njegova čustva. In tako zdaj razmišljam, kako bi bilo, ko bi imela poleg te odeje za dva pri sebi še svojo odejo zgolj zame – da jo vzamem, kadar jo potrebujem.
Ja, res je, morda se ukvarjam z nenavadnimi rečmi, a prepričana sem, da gotovo nisem edina, ki ima takšno težavo. Ali pač? Saj menda ni nenavadno, če ne želim ves čas deliti odeje?