Kopičenje in duševne stiske

Vsak od nas ima kdaj v stanovanju reči, od katerih se težko poslovi ali jih nabira, čeprav jih verjetno ne bo nikoli potreboval v taki količini – lahko so to vrečke, stari časopisi, itn. Kopičenje pa lahko preraste v duševno motnjo, ki jo je potrebno zdraviti. Ko nekdo nabira v stanovanju toliko stvari, da predstavljajo zanj že oviro v vsakodnevnem življenju, govorimo o motnji kopičenja. Predmete lahko posameznik toliko nakopiči, da celo omejijo prostor v stanovanju. Kopičenje lahko privede tudi do konfliktov z ostalimi družinskimi člani, ko bi ti recimo hoteli očistiti stanovanje nepotrebne količine predmetov.

Osebe z motnjo kopičenja pogosto ne prepoznajo to kot težavo, ki bi jo bilo potrebno zdraviti, niti se ne zavedajo, kakšen vpliv ima to na njihovo življenje ali življenje njihovih bližnjih. Lahko pa to prepoznajo kot težavo, pa jih je to sram priznati in poiskati strokovno pomoč. Kopičenje je potrebno ločiti od zbirateljstva – zbiranje znamk, kovancev ali knjig ni motnja, saj to predstavlja hobi, zbirateljski predmeti pa so zloženi, organizirani in lahko dostopni. Pri kopičenju pa gre za neorganizirano zbiranje predmetov, ki po navadi nimajo velike vrednosti. Oseba jih ne zbira na organiziran način, se nanje prekomerno naveže in ne dovoli drugim, da bi si jih sposodili, hkrati pa ima pogosto revne odnose z družinskimi člani ali prijatelji.

Za zdravljenje motnje kopičenja je najbolj primerna psihoterapija. Včasih pa se zdravnik lahko odloči tudi za zdravila  – antidepresive. Ker  je pri nas dostop do psihoterapevtov znotraj zdravstvenega sistema precej omejen, lahko poiščete psihoterapevta v Ljubljani tudi preko interneta, da odtipkate recimo »psihoterapevt Ljubljana«.

Kam in kako po pomoč v duševni stiski

Že vrsto let izhaja pri nas priročna knjižica z naslovom Kam in kako po pomoč v duševni stiski, ki ima ogromno koristnih nasvetov in naslovov tako za osebe, ki so v duševni stiski, kot tudi za njihove svojce. Knjižica je dostopna tudi na internetu. Zadnja, osma izdaja tega informativnega biltena iz l. 2013 tako kot prejšnje podaja najprej teoretični del in nato seznam koristnih naslovov. V vsaki izdaji je prvi del knjižice posvečen različnim vrstam težav v duševnem zdravju. Te predstavitve vključujejo tudi zgodbe, ki bolj nazorno prikažejo naravo posamične duševne motnje. V zadnji izdaji so prikazane odvisnosti od alkohola, pomirjeval ali prepovedanih drog v kombinacijah z drugimi težavami z duševnim zdravjem: mejno osebnostno motnjo, depresijo, bipolarno motnjo in shizofrenijo. Za komorbidnost ali dvojno diagnozo, kot se strokovna imenuje takšna kombinacija dveh vrst težav, je dostikrat ravno najbolj značilna kombinacija odvisnosti in duševne motnje.

Drugi del knjižnice pa vsebuje obsežen seznam koristnih naslovov s kontaktnimi podatki: centre za socialno delo, koordinatorje obravnave v skupnosti, splošno nujno medicinsko pomoč, dežurne ambulante v psihiatričnih bolnišnicah, specialiste psihiatre, klinične psihologe in psihoterapevte, zastopnike pravic oseb na področju duševnega zdravja, nevladne organizacije, dnevne centre, društva, telefone za pomoč v stiski, domove za starejše… Seznam je pregledno razvrščen po posameznih krajih ali regijah. Vključen je tudi seznam psihoterapevtov, ki imajo koncesijo, kot tudi samoplačniških psihoterapevtov – vendar pa slednji vsebuje le ozek izbor ponudnikov samoplačniške psihoterapije. Psihoterapevtska dejavnost se v zadnjih letih pri nas precej razvija in dosti psihoterapevtov lahko najdete tudi preko interneta, če npr. odtipkate »psihoterapija cena« ali podobne besedne zveze.