Dražbe in njihov potek

Javne dražbe so na nek način vabilo k ponudbi za sklenitev pogodbe, pod točno določenimi pogoji. Razpisatelj dražbe se zavezuje, da bo potekala javna dražba po pravilih, ter da bo podpisal pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, ter ki bo izpolnjeval vse pogoje, ki  so določeni v razpisni dokumentaciji. Tako lahko rečemo, da je razpis javne dražbe enostranski pravni posel.

Dražba stanovanja v KopruNa javni dražbi mora biti predmet točno določen, saj v nasprotnem primeru dražba ne sme potekati.  Z dražiteljem, ki uspe na javni dražbi (to pomeni, da kupi predmet prodaje), pa se sklene kupoprodajna pogodba, katera zavezuje kupca, da bo izpolnil vse razpisane pogoje.

Pravilo na javnih dražbah je, da se dražbe lahko opravijo le v primeru, če se dražbe udeležita vsaj dva ponudnika. Javna dražba uspe, le v primeru, ko vsaj dva ponudnika ponudita višjo ceno, kot je izklicna cen. Zarubljeni predmeti pa se potem prodajo, tistemu, ki je na dražbi ponudil najvišjo ceno, in izpolnjuje vse predpisane pogoje javne dražbe.

Zelo velikokrat se zgodi, da prva javna dražba ne uspe. Tako se potem napove druga javna dražba, ki pa se sme opraviti, le v primeru, ko se je udeležita vsaj dva ponudnika. Navadno se izklicna cena predmetov iz prve dražbe na drugi javni dražbi zniža a nek doložen odstotek, vendar se ne sme za več kot so polovice izklicne cene iz prve javne dražbe.

V primeru, da se druge javne dražbe udeleži samo eden ponudnik, se dražba lahko opravi pod pogojem, da se izklicna cena ne sme znižati pod ocenjeno vrednostjo, ki je določena v zapisniku. Lahko pride tudi do neuspeha na drugi dražbi. Potem se dražbeni predmeti prodajo neposredno po dolžniku, in sicer z zbiranjem ponudb, ki poteka z neposredno pogodbo ali komisijsko prodajo.

Javne dražbe opravijo prodajo predmetov po sistemu videno – kupljeno. Kupljenih predmetov ni mogoče vrniti.